Intelisurvey je orodje s katerim lahko z izredno točnostjo spremljamo dogajanje v sami kompresorski postaji.

Orodje je sestavljeno iz tokovnih klešč, (za do 4 kompresorjev hkrati) tlačne sonde ter 12 bitnega registratorja s kapaciteto preko 3 miljonov zapisov.

Tokovne klešče namestimo na dovodni električni vod  posameznega kompresorja, tlačno sondo pa njekje za tlačno posodo.

S pomočjo priloženega programskega paketa lahko hitro pridemo do informaciji o obremenjenosti posameznega kompresorja ter širine kaskade. (višina nihanja tlaka med obratovanjem kompresorjev)

Analiza izvedena s pomočjo tega paketa je potem podlaga pri svetovanju o smotrnosti posameznih posegov v kompresorsko postajo ter možnih prihrankih le teh. Programski paket omogoča tudi izvoz neobdelanih podatkov v Excel za podrobno analizo delovanja posameznega kompresorja oz. sklopa kompresorjev.

Grafični prikaz tokovnih obremenitev kompresorjev v kompresorski postaji je izvrsten vpogled v učinkovitost  skupinskega vodenja več kompresorjev. Postaje brez centralnega krmilnega sistema kažejo bistveno več nepotrebnih hkratni razbremenitev. Časi v razbremenem stanju so navadno daljši, nihanje tlaka pa bistveno večji.  

 Priloženi programski paket že sam predlaga določene posege in jih hkrati finančno ovrednoti.

Paket omogoča tudi izvoz neobdelanih podatkov v Excell kjer se lahko naredi še bolj podrobna analiza obnašanja tako posameznega kompresorja kot skupine kompresorjev.

Tu vidimo primer ko ne najbolje vzdrževan kompresor potrebuje skoraj minuto časa da el. tok pri razbremenitvi dejansko pade na vrednost ki jo proizvajalec specificira.    (V tem primeru je tudi ta tok previsok. Moral bi biti cca 30% obremenitve, v tem primeru je bližje 50% kar nakazuje na prevelik tlak olja v separatorju med razbremenitvijo kar troši precej el. energije glede na to da pri razbremenjenem stanju kompresor prav nič ne prispeva k proizvodnji zraka)

Rdeča črta je gibanje frekvenčno vodenega kompresorja, svetlo modra pa tok baznega (v tem primeru centrifugalnega) kompresorja. Nad njim je tlak. 

V tem primeru je med obratovanjem prišlo do izpada enega izmed dveh vijačnih kompresorjev. (rderča črta)

Zanimivo je videti kako se tok drugega kompresorja (modra črta) spreminja s tlakom. Ne samo da imajo vijačni kompresorji pri manjšem tlaku manjše volumetrične izgube  (manj uhajanja zraka med rotorji in ohišjem) porabijo tudi manj moči. Literatura navaja pribljižno 7% prihranka za vsak bar tlaka. (v tem primeru je bila razlika v el. toku 8,89% pri padcu tlaka za 1,59 bar. K tem prihranku je potrebno še prišteti prihranek zaradi povečane kapacitete kompresorja ter zmanjšanje potrebe po zraku (pri nižjem tlaku je manj puščanja) )

7% prihranka za vsak bar tlaka ?    Bo kar držalo.